Jeseni, ko grmi in drevesa odvržejo listje, se prične čas čiščenja. V tem času pa se vsem, ki imajo v svoji bližini drevesa, porajajo vprašanja, kot so: kje lahko listje obleži, kje ga je potrebno pospraviti in kaj se zgodi z odpadom.
Listje na gredah, pod drevesi in grmi lahko tam tudi ostane, saj počasi razpade in tla obogati z humusom. Prav nasprotno pa velja za trate in ribnike, kjer odpadlo listje nima kaj početi. Trava potrebuje za svojo vitalnost svetlobo, do katere ne more priti, če z nje ne pometemo listja. Prav tako pa ji v primeru, da na njej listje ostane, grozijo glivične bolezni.
Listje se prav tako ne sme zadrževati v ribniku, saj bi voda po nepotrebnem dobila dodatne hranilne snovi, kar je lahko usodno za prebivalce ribnika.
Odpadlo listje je uporabno kot zimska zaščita za občutljive rastline, kot so gavra, dlanastokrpa gunera in grmičast oslez. Iz žice za zajce lahko ustvarite preproste košare, ki bodo napolnjene z listjem ščitile prezimne popke trajnic.
Zimzelena zelišča, kot so timijan, žajbelj in sivka, ki so posajeni v lonce, pozimi velikokrat trpijo, saj korenine zamrznejo in posledično listi nimajo več preskrbe z vodo. V tem primeru lahko postavite posode na senčno mesto, okoli katerih je priporočljivo narediti plašč iz bambusovih palic in vej, med katere lahko natlačite še odpadlo listje, saj bo tako imela rastlina še dodatno zaščito. Tako se poveča možnost, da bo rastlina preživela zimo nepoškodovana. Najbolje je, da vse skupaj prekrijete z nekaj vejami, da veter ne bi odpihnil listja.