Vrtni ognjič je dobil ime po svojih živahnih rumenih cvetovih, ki na vrtu pričarajo sončnost in optimizem od zgodnjega poletja vse do sredine jeseni, povrh vsega pa ima še izjemne zdravilne učinke.
Stari Rimljani so verovali, da ognjič zacveti vsak prvi dan v mesecu, po čemer je tudi dobil svoje latinsko ime callendula (beseda nas spomni na koledar). Vrtni ognjič je enoletnica, izvirajoča iz južne Evrope, spada v družino nebinovk, zraste pa do 60 centimetrov v višino.
Ker ima veliko zdravilnih lastnosti, je ognjič priljubljen po vsem svetu in lahko zraste povsod, kjer so temperature dovolj visoke. Najpogosteje ga najdemo na obrobnih gredah zelenjavnih vrtov, prav tako pa je priljubljen tudi v okrasnih vrtovih, saj je izjemen prav zaradi svojih cvetov v odtenkih rumene in oranžne barve.
Ognjič je med vrtnarji poleg svoje okrasne in zdravilne funkcije priljubljen tudi zaradi učinkovitosti pri odganjanju škodljivcev, kot so uši, talni škodljivci in glivice, polži ter koloradski hrošč. Posadite ga lahko kjerkoli na zelenjavnem vrtu, najbolj pa bo koristil, če bo rasel zraven krompirja, zelja, paradižnika, kumar in redkvice. V vročih poletnih dneh je koristen tudi kot zastirka in ohranja prst vlažno.
Ognjič je najbolj poznan kot zdravilna rastlina v kremah, ki delujejo pomirjajoče in protivnetno. Prav tako ima blagodejen učinek na kopico kožnih obolenj, njegova tinktura pa je posebej priljubljena za obkladke. Za izboljšanje zdravja ustne votline pa je iz ognjičevih cvetnih listov možno pripraviti poparek za grgranje.